Napake vida in bolezni oči

NAPAKE VIDA

• KRATKOVIDNOST (miopija)
• DALJNOVIDNOST (hipermetropija)
• ASTIGMATIZEM
• BARVNA SLEPOTA
• ŠKILJENJE (strabizem)

KRATKOVIDNOST (miopija) – motnja vida, kjer vidimo jasno na blizu in megleno na daleč. Da izostrimo oddaljene predmete moramo nositi razpršilno lečo.

DALJNOVIDNOST (hipermetropija) – motnja vida, kjer oddaljene predmete vidimo jasno, na blizu pa vidimo megleno. Da izostrimo predmete od blizu, moramo nositi zbiralno lečo.

ASTIGMATIZEM – Pri tej vrsti refrakcijske napake se svetlobni žarki ne združijo v eni sami točki, ampak se sekajo v enem meridianu (poldnevniku) na mrežnici, v drugem pa pred njo ali za njo. Zato slika ni ostra in lahko je tudi nepravilno oblikovana. Osebe s to napako ne vidijo ostro niti na blizu niti na daleč. Nosijo očala s cilindričnimi očalnimi lečami na ustrezni osi.

BARVNA SLEPOTA – motnja vida, kjer so ljudje slepi za barve; vse vidijo le v sivi barvi ali pa ne zaznavajo le nekaterih barv. Napaka je dedna.

ŠKILJENJE – Pravimo, da oseba škili kadar je eno oko usmerjeno drugam kot drugo. Kadar gledamo z obema očesoma hkrati, se očesi gibljeta usklajeno glede na predmet, ki ga želimo pogledati – naravnost, levo, desno, gor ali dol. Pri gledanju na daljavo sta očesi vzporedni, ko pogledamo na bližino pa se usmerita navznoter.

Kadar pa se le eno oko usmeri pravilno na predmet, drugo pa mu ne sledi pravimo, da oseba škili. Pri otrocih najpogosteje opažamo škiljenje navznoter, redkeje navzven ali celo navzgor oziroma navzdol.

BOLEZNI OČI

• Glavkom (zelena mrena)
• Katarakta (siva mrena)
• Degeneracija makule ali rumene pege

GLAVKOM – Glavkom, imenovan tudi zelena mrena, je očesna bolezen, ki prizadene očesni živec. Kadar očesna tekočina ne odteka iz očesa in se v njem zadržuje ali pa je očesne tekočine preveč, se poveča očesni tlak, kar posledično povzroči postopno poslabšanje vida. Ključno za zdravljenje je znižanje očesnega tlaka. Za zdravljenje pa se uporabljajo tudi laserski in kirurški posegi, kadar kapljice ali tablete ne zadostujejo.

Skupine z večjim tveganjem: ljudje po 40. letu z dioptrijo, sladkorni bolniki in glavkom v družini.

KATARAKTA – Siva mrena ali katarakta je očesna bolezen, pri kateri očesna leča postane motna, zaradi česar prepušča manj svetlobe, to pa povzroči slabšanje vida. Lahko jo povzročijo številni dejavniki, najpogosteje pa je normalna posledica staranja. Siva mrena je progresivno obolenje, ki običajno napreduje počasi in je najpogostejši vzrok za izgubo vida pri starih ljudeh. Med simptomi sta poslabšan barvni vid in kontrast, zato imajo ljudje s sivo mreno težave pri vožnji, branju ter prepoznavanju obrazov ter zaradi bleščanja ob močnih virih svetlobe.

Operacija sive mrene je priporočena takrat, ko je bolnik omejen pri svojih vsakodnevnih opravilih, v primerih, ko je prisotna očesna bolezen, povzročena z očesno lečo (npr. fakolitični glavkom), in pa takrat, ko si je potrebno ustvariti pregledno očesno ozadje (npr. sladkorni bolniki). Za sodobno tehniko operacije sive mrene je značilen minimalno invaziven pristop. Operacija sive mrene je v razvitem svetu eden najpogosteje izvajanih operativnih posegov v oftalmologiji in medicini nasploh.

RUMENA PEGA – Starostna okvara rumene pege (senilna degeneracija makule) je najpogostejši vzrok za hudo poslabšanje vida ali celo za slepoto v starosti nad 65 let. Predel rumene pege lahko zaradi pomanjkljive prekrvitve v celoti propade. To imenujemo atrofična starostna okvara rumene pege. Tem bolnikom se vidna ostrina močno poslabša. Za upočasnitev nadaljnjega propadanja mrežnice so na voljo preparati vitaminov v kombinaciji z antioksidanti.Znaki okvare rumene pege so poleg poslabšanja vidne ostrine, izkrivljena slika, ravne črte so prekinjene in zvijugane, del črte manjka, pred očesom se lahko v vidnem polju črna lisa, ki se ne premika.